@tone: Ja, se strinjam da fotke na Emzinu ne pokažejo celotne zgodbe, še posebej ker ocenjevalci iz serije 8 ali 10 slik za razstavo izberejo samo najboljše. (vse slike ima objavljene samo zmagovalec, pa mogoče še kdo. Pomoje se žirija malenkost preveč drži pravila "manj je več"... Ali pač?
V mojem primeru so izbrali 1, ker je vseh 8 slik govorilo isto zgodbo. Zgodbo pa ponavadi avtorji napišejo tudi na list, oz. fotografije opremijo s komentarji na hrbtni strani. Tudi to me mogoče malenkost moti, ker teh tekstov ni zraven imen avtorjev.
-Skratka, moja serija je govorila o ljudeh v Kazahstanu, natančneje prebivalcih vojaškega mesta ob vesoljskem izstrelišču Baikonur. To vesolsko izstrelišče sedaj zaradi ukinjanja denarne pomoči s strani Rusije (včasih je bilo to vse pod SZ) propada. Ljudje svoje otroke pošiljajo živet k sorodnikom v Rusijo, sami pa pravijo, da iz mesta ne odidejo do smrti. Postarali in umrli bojo tukaj (ob tem velja omeniti, da so to sploh prva generacija ljudi, ki tukaj živi, saj mesto obstaja dobrih 50 let). Slike prikazujejo različne poklice (policist, kuhar, trgovke, duhovnik...) pri vsakdanjem življenju, skupaj z izrazom dolgočasja na njihovih obrazih. Kot sem rekel, je žirija izbrala le eno, mogoče bi ob vseh razstavljenih fotkah bila zgodba lažje razberljiva.
Vse pravice pridržane. Prepovedano kopiranje ali objavljanje fotografij brez soglasja avtorja. Za fotografije večjih velikosti kontaktirajte avtorja bloga. Hvala.
5 komentarjev:
čudovito, ena sama slika ki nazorno prikazuje probleme današnje družbe.
o, super da sem te našel na netu. Namreč v cankarju sm videl tvojo fotko, pa me prav zanima, kaj tam dela. Kaj si hotel povedat z njo, v čem je point?
Hvala
@tone: Ja, se strinjam da fotke na Emzinu ne pokažejo celotne zgodbe, še posebej ker ocenjevalci iz serije 8 ali 10 slik za razstavo izberejo samo najboljše. (vse slike ima objavljene samo zmagovalec, pa mogoče še kdo. Pomoje se žirija malenkost preveč drži pravila "manj je več"... Ali pač?
V mojem primeru so izbrali 1, ker je vseh 8 slik govorilo isto zgodbo. Zgodbo pa ponavadi avtorji napišejo tudi na list, oz. fotografije opremijo s komentarji na hrbtni strani. Tudi to me mogoče malenkost moti, ker teh tekstov ni zraven imen avtorjev.
-Skratka, moja serija je govorila o ljudeh v Kazahstanu, natančneje prebivalcih vojaškega mesta ob vesoljskem izstrelišču Baikonur. To vesolsko izstrelišče sedaj zaradi ukinjanja denarne pomoči s strani Rusije (včasih je bilo to vse pod SZ) propada. Ljudje svoje otroke pošiljajo živet k sorodnikom v Rusijo, sami pa pravijo, da iz mesta ne odidejo do smrti. Postarali in umrli bojo tukaj (ob tem velja omeniti, da so to sploh prva generacija ljudi, ki tukaj živi, saj mesto obstaja dobrih 50 let).
Slike prikazujejo različne poklice (policist, kuhar, trgovke, duhovnik...) pri vsakdanjem življenju, skupaj z izrazom dolgočasja na njihovih obrazih. Kot sem rekel, je žirija izbrala le eno, mogoče bi ob vseh razstavljenih fotkah bila zgodba lažje razberljiva.
@Andraž: ne razumem, zakaj PROBLEMI današnje družbe?
posmeh... =)
Objavite komentar